Prikrito
med kosami
zrasla v osat
se razprem na travniku
kjer paseš svoje prste
moj cvetni prah mediš
s sipko toplino
kaneš jo na bodice
zmehčana
se obarvam za metulje
ne za rever
tam se zaprem
v posušen plevel
na podlagi
iz tvoje kože
postanem cvet
in
skoraj ženska
Lepo, Irena, ni kaj. :-) Mal' prikrito, mal' zavito, vendar jasno vse se zdi, da te vname, vate plane, misli malce vzvalovi ...
Lp, Sašo
Sašo, ker nikoli nisem bla bel nedolžen cvet, bolj nekako mak, ki zardeva med klasjem, ki stoji pokonci :)
Hvala in lp
I.
V določenem obdobju življenja je to čista resnica.
Sicer pa ... lepo, lepo
Lp, gorskijavor
Hvala, gorskijavor.
Rože so tako različne ;)
Lp
Pi
Irena, toliko dobrih prispodob iz narave , potem pa ven zaštrli tisti rever, ki po moje, ne spada tja. Brez te kitice bi se pesem lepo brala. Kaj praviš?
lp
A
Pozdravljena Andrejka in prav lepa hvala za tvoje razmišljanje.
s cvetom na reverju sem hotela reči - da se ne želim kazati kot okrasek, nasploh ne drugim ljudem, da sem cvet le zanj, ki zna ''vrtnariti'' in me razcveteti ;)
bom pa še razmislila :)
Lp
I.
Aha, razumem. Tudi prav. Bil je samo moj pomislek.
čao
A
Pesem, v kateri se misel (?) preplazi v sleherno poro ... poistovetiti se z nečmi, kar omogoča povsem drugačno primikanje kot človeško telo ... navdihujoča, čestitke,
Ana
O, lepo jutro :)
Hvala, Ana!
Lp
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 17. 06. 2016 ob 13:02
- Prebrano 859 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 448.62
- Število ocen: 19