Leto 1848

Glej, rojak, to sonce zlato
Sije môčno v obraz.
Zaslepi te lâhko hitro
Ce ne slišiš v sebi glas

Dobro srce v tebi bije
In razum ti bister je.
Roke tvoje, prav zgarane
Delajo naj dobro le.

Ak pa kdaj ti mračne misli
Zgrnejo se nad srcé
Poslušaj glas, ta svetel, čisti
Da nož ti pade iz roké.

Tedaj pa, rojak moj dobri,
Obžaluj, kar mislil si.
Da žível boš brez vesti slabe
Saj vrag te premagal ni.

Duša tvoja se raduje
Krvnika pozdravi naj.
Bolš'ga brata kot je Slovenc'
Nikdar ne boš imel, priznaj

ivica

Komentiranje je zaprto!

ivica
Napisal/a: ivica

Pesmi

  • 17. 06. 2016 ob 12:15
  • Prebrano 499 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 97.9
  • Število ocen: 3

Zastavica