Pot skozi življenje
Sedim tu sam v tišini,
in razmišljam o davnini,
če bi vedel in znal,
bi drugo pot ubral.
Pišem to, saj vem,
da izgubiti se ne smem,
na tej življenjski poti,
kjer te hitro kaj zamoti.
A življenja barka pluje,
kot krmar ji narekuje,
še popotnik slepo hodi,
pot-življenje njega vodi.
Pot svojo spremeniš,
šele ko se izgubiš,
saj učenje iz življenja,
te reši tvojega trpljenja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anže Fijavž
- 14. 06. 2016 ob 18:34
- Prebrano 613 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 175.3
- Število ocen: 7
