Prestrašeni smo in zaskrbljeni
Žoga se kotali kot globus in
veselje ni pravo veselje
in so stoli v izložbah
in brce se kotalijo po asfaltu
igra je boj postala
Ker oni so krivi za mojo grenkobo
oni so tujci
vsiljivci
njih je treba premlatit
tu nimajo kaj iskati
tu še sami nimamo
Izsiljujejo proste strele
preko nas
preko naših glav želijo preleteti
in se vseliti med nas
A tu je naš kazenski prostor
tu nam ne bodo srali po glavah
in prazna steklenica ne molči
ampak pokaže svoje ostro našpičene
polomljene zobe
Žoga se ne kotali
drsi skoraj brez stika s travo
nikogar ni
ki bi znal stopiti nanjo
Da
to ni igra med goli
to je bes
to je prerivanje za preživetje
za vse ni več prostora
nekdo mora z igrišča
a to ne bom jaz
in vedno je tu nekdo na slabotnih nogah
kot nalašč za nekaznovano podiranje
Žoga že dolgo ni več okrogla
to je usmerjena volja
njena razigranost je le navidezna
zgolj kulisa za skrivanje sebičnosti
tistih
ki so kar naprej v prepovedanem položaju
in se zavedajo
da so ljudje zunaj stadiona lačni
pa ne ukrenejo nič
Danes se žoge veselijo samo slepi
in tisti ki so dovolili da slepi postanejo
Če bi zmogli odvrniti pogled od
umetno urejenih zelenic
bi lahko opazili zasenčene postave
kako usmerjajo njihove žaromete
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!