Ko si zaspal na moji dlani
so se tvoje drobne žive oči
dotaknile moje male smrti.
Ko si odšel si našel odprtino
v razporku moje tenke kože
kamor sicer spuščam samo
za mojo dlan velike komaj
rojene zajčke da se napasejo
na slamnati obali mojih sanj
in skačejo v črne klobuke
že davno izginulih čarodejev
ki so se spet prebudili v meni
in čakajo da jih pokličem
po tvojem imenu mali David
ki bo tudi moje skrivno geslo
ko se naveličam starih trikov
ki jim iz dneva v dan nasedam
in odidem tja na zajčjo stran.
Oditi na zajčjo stran se zdi tolažilno in pomirjujoče, ta zajček pa simbol za vse izgubljeno ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: vidzigon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!