Tako mirno je nocoj

tako počasi tečejo valovi

gledam v daljavo

ničesar ni tam

tudi jaz sem daleč

nocoj se svetijo

zvezde od daleč

utišane besede

me dušijo

kot nizki zrak

brez kisika

ni šuma srca

zaostajam v moči

pletem venec brez cvetov

samota zmaguje

stiska od znotraj

brusim praznino

iz redkih besed

polnim stavek

brez življenja

ja,

nocoj se utapljam

v nizki vodi

odhajam

ker se več ne dohajam

nocoj strmim v prazno

kot preplašena srna

v krču

brez utripa

IŽ-lev