W
sto in ena pika
pa če se premikajo še tako skladno
ne sestavi dalmatinca
s kosmatimi prsmi in gostimi lasmi
zelene črte, ki jih vlečeš
od antike do srednjega veka
ne dišijo po baziliki
tudi ko upodobijo svetišče
eppur si muove
of all the words
of tongue and pen
iz koščkov luščiš nov pomen
žalost je večja od orehove lupine vesolja
in tvoja domišljija rabi superuniverzalni kvantifikator
ali kakšnega boga, da mu pomeriš neizmerljivo brado
in mu ob boku posnameš še kak selfie
vendar verjameš tudi
da lahko želje
misli, besede in občutke
stisneš v objem
Poslano:
13. 06. 2016 ob 19:28
Spremenjeno:
14. 06. 2016 ob 09:36
ni tako brez posebnosti, kar zanimiva.
je pa tam en ž preveč -pomenž.
lp, a
urednica
Poslano:
24. 06. 2016 ob 21:59
Spremenjeno:
24. 06. 2016 ob 22:00
Primikanje, ki se zdi glavno gibalo premikanja ... precej hrepenenja in neuresničljivosti, ki te povleče v otožnost /in vsi ti prividi, pričakovanja in zmote/ - vsaj meni se je tako brala, čestitke,
Ana
Hvala za pogled, ki med pikami najde dalmatinca in izpostavljenje pesmi.
Nismo doma v tolmačenem svetu, vsaj tako piše v prvi devinski, pa potem kakšno nespečno noč nujno nastane zvozlan makrame iz besed in povezav, po katerem pa sem se vsaj jaz počutil, kot da sem razvezal kompliciran vozel. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: bp
- 13. 06. 2016 ob 14:37
- Prebrano 1056 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 250.89
- Število ocen: 8