Razteguješ ude,

da te ne nategnejo časi,

ko si se znal vreči v prepad

in smejati padanju v pravo smer,

brez nagačenih prometnih znakov,

obešenih po stenah strahu,

gnile besede brez pomena v omreženem umu

se najdejo med seboj,

kot stari znanci na sprehodu,

serbus, pa drugače, boli te kurac, kajneda,

važno da smo pomembni in izredni v sebi,

nekje na samem si dopoveduješ,

toplina je vrlina in maska spreminja barve,

če daš pralni stroj na 90,

mislim, kdo še pere na toliko stopinjah,

a ni to potrata energije,

včasih je belo malo rumeno

in dež je scanje na realno stanje,

v bistvu sereš stavke dolgih misli,

iztrošiš se do konca,

ki ti ne prihaja kot včasih,

ko si vedel, da bo le zate in za vse druge,

ki tega še ne vedo,

in po parih prelistanih knjigah

si začel prebirati pred seboj,

za branje za seboj nimaš časa,

niti niti spletene v mrežo

v katero se še sploh kaj ujame,

kaj lovimo, kaj se ponuja,

a ni že vse ponujeno in použito?,

uživanje kot nagrada za ves trud,

da si zleknjen brez kosti v ležernem,

hrbtenica se najde milijarde let kasneje,

fosilizirana in res lepo očuvana,

s tehtnimi gibi se skrbo izkoplje z zobno ščetko,

nasmeh je briljanten, (ciiiiiin!),

veselje se čuti v zraku,

veliko odkritje še čaka

na ogromnega privlačevalca

iz oddaljenega vesolja,

ki se še ni poustvaril,

kot Laibachi,

kopija kopije v originalnem

res imaginarnem trudu za dosego ničesar,

saj ni kaj povedati, vse je jasno vsem,

sprenevedanje je folklora neoliberalnih pogodb,

s katerimi ti mahajo pod nosom,

zaupanja ni več, jebeš podpise na koncu lista,

med vrsticami se sprehaja bistvo,

če se nisi učil natančno brati je kriva izobrazba,

če te mika znanje moraš pod nujno razmisliti

o upogljivem jogiju Dormeo, res krasno se spi,

ajaš miren kot angel in sanjaš,

vse se zgladi na terasah sanj,

to niso blodnje,

vse je dokazljivo danes,

če imaš kaj pod palcem

in s kazalcem kažeš smer podložnim,

ki ti sledijo v smeri urinega kazalca,

a številke se ne vidijo, stare in spraskane so,

kot praštevila, nazaj bo treba

in popraviti numerologijo in astrologijo,

mislim, vsak dan nekaj novih planetov,

to je potrebno uskladiti in umeriti

na ničelno stopnjo nekorektnosti,

korektura zla je absolutno dobro,

kar je res slabo v relativnem,

nič kaj dosti vsega je bore malo,

dokler ni preveč,

in še to je nekajkrat letno odveč,

bolje bi bilo najboljše,

da je celotna slika kot olje na platnu,

od paspartuja naprej se ne vidi le zato,

da se izostri bistvo,

ko kljuva oči kot strah na dlani,

ki jo stiskaš v pesti,

da za poje zmagoslavno pesem

v vakuumu nečujnih bogov.

Dare Gozdnikar