ti hodaš pravo... to se okolne zgrade zanjišu
zavijugaju šetališta koja te dovode
i talas vazduha
pre tebe stigne do mene
video sam reku procvetalu zbog tvoje haljine
i ulične bašte kao viseće vrtove
kako se penju na spratove
ja sam čuvar ulaza
a svaki je ulaz i izlaz iz sveta
od kojeg se sklanjamo u divna progonstva
biću stepenik i onaj koji se uz tebe penje
biću spirala rukohvata i stisnuta šaka dečaka
dok se siguran u tvoju ljubav pridržavam
za cvet na parčetu tkanine
Atmosfera, ki jo ustvarjaš z besedami, prav diši, valuje in se hrepeneče širi v prostore barlca - biti spremljevalec, držati se samo za potiskano blago, in biti tako srečen ... lepa ljubezenska pesem, čestitke,
Ana
Hvala puno Ana!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Željko Medić Žac
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!