RAZCEPLJENA ČAROVNIJA

Bitje bila sem strahu in bitje potrebe,

travnik, v katerega mračno se seme zagrebe.

Ti si bil veter, ki enkrat me je preletel,

mimogrede v moji duši zaslutil vrzel.

Struna bila sem, pripeta na puhast oblak;

ti si bil veja in silil vse više si v zrak.

Če sem te vlekla nazaj, udušil si moj zven;

če odletel si, je vse izgubilo pomen.

Bitje bila sem iz senc, bitje iz saj,

vetrc najslajši si bil, ki pihljal ga je maj.

Imela sem svoje strasti, iluzije in sanje,

ti hladen razum in enonočno mečkanje.

A v tvojih očeh se je vselej vse tisto iskrilo,

kar bi lahko – a ne bo. Sem bila razvedrilo,

le postojanka, v kateri celil si si rane,

psica, ki čaka, da njen gospodar se le zgane.

Zato mi pojasni, te prosim: od kod čarovnija?

Kako se lahko, kar je mrtvo, še dalje razvija?

Kako je mogoče, da z mano še v večnost prihajaš?

Vem namreč, da nimaš razloga, ob meni da vztrajaš.

*

Zdaj mi je jasno, končno razumem vse to:

ti, ti si bitje prosojno, si bitje lahnó,

ti frfotaš naokrog in vsrkavaš vse vase,

a jaz sem prišita v notránje svetove in čase.

Zakrožil si skozme in v meni še vedno ostajaš,

še vedno peklenske mi upe na kredo prodajaš.

Jaz sem le bitje tišine, prahu, votlih sten,

ti si korak, ki nekoč me je vodil v objem.

Angleško ne znam dovolj dobro, da bi lahko komentirala, a slovenska inačica je zelo lepa.

Pijem jo.

Lp

I.

Angleška je boljša, slovenska bolj služi prevodu za tiste, ki jim angleščina ni tako blizu, zato sem jo dala v komentar, ne pod pesem. 

Hvala.

Lepa, tekoča, polnopomenska pesem, pesem o bližini, ki je nemogoča, in vendar med dvema, ki sta tako različna, obstaja privlačnost, ki je ni moč ublažiti / potešiti ... čestitke,

Ana

Hvala, Ana. Odlično si povzela.

Čestitke k izbranki za tujejezično pesem pomladi 2016, še utemeljitev uredništva:

Rahločutna pesem o občutjih prvoosebne pripovedovalke, ki prinaša metapogled na notranji razvoj človeka v odnosu do drugega: izgradnja pojmovanja ljubezni, slepila, ki jih prividijo pričakovanja, streznitve, ki jih premisli razum … Vsebina je vpovedana skozi rahločutne podobe iz narave, ki slikovito poudarjajo po eni strani ustroj človeškega ravnanja (samoumevnost pihanja vetra, lahkotno poigravanje), po drugi pa njegovega odzivanja (struna zazveni / utihne). Pesem je zapisana z bogatim, natančnim jezikom in v rimah, ki skoznjo spretno tečejo in je v pravem pomenu tujejezična, saj ni napisana v avtoričinem maternem jeziku.

Še veliko navdiha za nadaljnje ustvarjanje!

Najlepša hvala, zelo sem vesela in počaščena!