Med množico teles ne vidim
tvojega telesa preveč je golo

gola kot poseka hodiš po ulici
ne da bi čutil ščemenje v dimljah

dojemam te kot ulično svetilko
tudi drugi hodijo mimo tebe kot

bi bili iz kamna nikogar ne bega
da te ne more raniti razen mene

nihče se ne vpraša kako to narediš
gotovo ni vsa skrivnost v goli koži

gotovo se skriva tam nekje v temni
zaplati gozda in divjem plesu zunaj

dosega naših sikajočih oči na tvojih
bradavicah je mogoče odtisnjeno

volčje znamenje kriki podivjanih
žensk sredi krvoskrunske vojne

v ruski tajgi kako bi te drugače
tudi najhitrejša kamera ujela le

z zamikom kako bi drugače vsi
vojaki brez upa zmage končevali

v tebi in kako bi drugače dežne
kaplje polzele po razgreti tebi kot

brezčutna magma v rokah držim
tvoj sliko ko se razpreš kot metulj

ujet na razpelu in gozd okoli tebe
nenadoma postane le slabo prikrita

– fotomontaža narave.

vidzigon