Drevo sem.
Moje korenine globoko v tebi,
tvoji prsti žive veje mojih želja.
Ne vem, katere vrste sem,
rastoča v soncu tvojega imena.
Vem le,
da nisem iz dlani tega sveta,
ampak iz semena zvezde,
ki je padlo v zemljo časa,
da se smeje med nama
kot prvi,
kot zadnji dan.
Odlična, nabito polna čustev! Sploh zadnji dve kitici se mi zdita močni.
LP
Hvala, vesela sem tvojih besed. Tudi slikica je del te pesmi ...:)
Lep dan ti želim, rumen in sončen, naj tudi tvoje drevo raste iz vsega lepega :)
Majda
Z neke druge zvezde, ki razveja milino in z vejam drega v nas, tako nežno, tako lepo.
Lp
Irena
Draga Irena, hvala :)....kot tudi za VSE... :)
Objem,
Majda
...samo hvala ti rečem.
Lp
T.
:)
tebi tudi...lepo ne del jo želim,....naj se deli med sonček in vse, kar je lepo....in milo :)
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!