vrtiš se med plastmi
iščeš popolne črke
male sanje
nakracane na mojih očeh
se pacajo
v blatne spirale
ovijejo ti grlo
ni zvoka
da zamaši razslojeno
stisnjen
zapiraš knjigo
ostajam
neprebrana
nedopisana
Ko bi zares znali odrezati, kar ( preveč ) boli....
Lepa!
In še enkrat: lep pozdrav...
Majda
Hvala tebi tam ob potoku :)
Odreže nas samo - ali ne? Življenje.
Objem
...na koncu se vedno vse postavi v vrsto, ko je črta potegnjena.
O tem ne debatiram, pusti mi to misel ;)
Lep večer, Pi
T.
čez črto je neznano :) to misel ti pustim
Lp in lepo noč, Tamara
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!