Ni sonca

pa četudi bi bil

danes

in naj se vlije dež

ni mi mar

danes se žalost še bolj napuhuje

in ni ga ga sonca

ni te mavrice

ki bi ji danes zmogli

pristriči krila

zato molčim

še onemu tam gor

danes

nima smisla reči

pomagaj

celo drevesu sem danes rekel

samo bok

le sedim

kje drugje kot na klopi

in bojim se iti domov

čeprav so tam meni drage ptice

pogledam proti drevesu

da bi mu karkoli izustil

pa zadržim

cmok se redi v grlu

mogoče bi se moral danes

pošteno napiti

a se bojim

da bi mi zjutraj maček

pojedel ptice

trapasto se nesmehnem ob tej misli

vsaj nekaj

danes.

igor žuravlev