
Svet se spral je v dežju,
se ogrnil v nočno svilo
in še moje je srce
zahrepenelo po počitku.
Pa zakrnelo je srce,
v mlačni se utaplja duši,
saj počivalo bi že,
pa ni si tega zaslužilo.
Bi rado spralo se v dežju,
dežju Tvojem moj Zveličar
in si kakor nočno svilo,
ogrnilo Te milino...
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: petercemazar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!