V korak posegla, Megla, si svobodi,
ki vase kliče vse otroke.
Potrgala si vzvode
njih usodi;
zdaj plitve kalne vode
delijo upe na obroke,
da plesen siva v beli Nič jih vodi.
Ti paraš mlade duše na trakove,
jim sekaš zadnje rdeče nitke,
in jim podtikaš smrti
vedno nove ...
A vztrajajo in so odprti
Za barikadami iz sanj za bitke
In šli bodo naprej, čez vse robove ...
Kot kača si in zlata zla stonoga.
Okrutna mačeha brez sluha!
Ne vidiš src in dela,
Sitost toga?
Vse žrla si, imela,
Je mastna kapitala juha,
A nismo v njej in Ne! Ne damo ROGA!
Posvečeno MOL-u
Angažirana pesem, ki brezkompromisno sledi tako formi, poetiki kot sporočilu, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!