Marijana
Ti si meni poput novi Zeland
Blaga si mi obečana zemlja
lijepa žena, otok mojih snova,
kartolina tako bliza, tako moćna,
daleko od vrutaka mog,
i noga i most preko mora
blistava, raspjevana liturgija.
Ja sam Namah mali prozaik,
okvir prema suncu,,
zelen i zdravo biće,
lišče koje vjetar njiše...
Prolazim kao konjanik,
a capella srodnoj duši,
potonula proza u rijeku.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Edi Sorić
- 06. 06. 2016 ob 19:46
- Prebrano 603 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 93.6
- Število ocen: 3
