na hrbtu nosi butare
izsušenih upanj
pod pokrivalom
zguban obraz
pogledam še enkrat
mar sem to jaz
ker nisem kupila ležalnika
čakala sem
da ga kdo drug
zato nisem legla na balkon
ti s sosednjega dvorišča nisi
prinesel hladne limonade
oči nisva okopala v ledu
ker je pogled med nama žgal
izžgal želje
jih spet spočel
grem po tisti 'ligenštul'
da bom hodila brez bremen
zamujenega
v gubah nosila osmojeno
darovano vžgano pogašeno
brez rute
ki skriva
da nisem živela
le hodila, jedla, pila in
molila
zastonj
Lepa, trpka in bridka...spomnila me je na Rdečo obleko...poznaš?
Lep pozdrav,
Majda
Ne, ne poznam :) sem pa pobrskala po portalu in je kar nekaj Rdečih oblačil :)
Včasih ni dobro čakati le usode, včasih moramo sami seči po sreči, se mi zdi :) treba je skočiti v neznano, sploh kadar tisto nekaj trepeta po izpolnjenju, čeprav nikoli ne veš, kje boš pristal
Lp, I.
Sreca je krhka ptica....
Lep pozdrav,
Majda
ptice zmeraj priletijo tja, kjer je pesem, če je ni, jo prinesejo, če ni ne pesmi, ne ptic, si nekaj zgrešil, ne nujno zaradi svoje slepote....
objem
... če je pesem kompenzacija za zamujeno, je to vsaj nekaj ... če že ne tolažba, pa vsaj racionalizacija . Na vsak način izpoved sebi, v iskanju nečesa tako nedojemljivega kot je resnica. Od tega imamo seveda svoj klicaj tudi bralci, ki nas pesem nagovori.
Lp, L
hvala, Lidija
lp
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!