tisina nastane ko se zadnja beseda izgovori,
ko ljubezen, ki kot ogenj izgori.
Nastane pepel, samo pogled ostane v tvojih očeh,
nato spet zal mi je usega,
kar storjeno je greh,
moj greh ostane, kot na koži pega.
ne da se jo odstranit, nosil bom ta greh po celem svetu,
ker sveta se ne da ukanit.

Tisti, ki so to poskusili
bit nad nesreco trplenjem,
so si zivljenje zagnusili.

KDO komu je namenjem?

Spet tvoj pogled, tvoje oci,
kje je plamen, ki je nekoc gorel,
tak plamen žgoči,
ampak zdaj dogorel,
kje je tvoj slad v glasu,
nekoc mili sedaj pa sivo brez življenja.
Zdaj lovi me, pravijo pusti času, ker resil te bo

Archimedes