Tvoj pogled v liftu ne vem
kako bi ga opisal ko sežeš

po zlatem jabolku ki dozori
šele v kleti v liku grbastega

sluge ki je tvoj poročni dar
ne po pomoti po natančno

zapisanih pravilih ki se jim
uklanjaš s privajeno kretnjo

s katero me premerjaš zunaj
vseh pravil kot da bi hotela

zbrisati zgodovino ki se piše
znova povsod kutina namesto

jabolka granatno jabolko trda
skoraj neživa snov v tvojem

pogledu kako naj ga opišem
tipam za izrazi dokler naju

lift ne loči toliko skupnega je
v tvojem pogledu s sadežem

s celotno zgodovino trpkosti:
vse je že zrelo preden dozori

in kot takšno tudi ostane pred
jabolkom je bila kutina prvo

jabolko grenko kot Afroditin
sok dovolj da se sesuje mit da

prepovedane stvari so sladke
zdrsiš po svojem filmu in jaz

po svojem vstavljaš pelin kot
cepivo v svojo zgodbo in jaz

v svojo oba veva da je tako
lažje ko se odprejo vrata lifta

– stopiti ven v dež.

vidzigon