TRNOV VENEC (postni brahki)
Po klancu sanj
mi klecajo kolena,
znoj megli oči.
*
Bičajo me veje
ob robu poti.
Bolijo njih sledi.
*
Rožni venec je odpadel,
le še trnje bode
sive trave las.
*
Butaro križev
prelagam na plečih,
Spodnaša me.
*
Padem, da vstanem,
in pot nadaljujem
v zagartrane sanje.
*
Zakrižana okna
se mi režijo.
Gluha sem, vidim pa sonce.
Ida Semenič- adisa
Napisal/a: Ida Semenič- adisa
Pesmi
- 25. 02. 2009 ob 15:09
- Prebrano 814 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 389
- Število ocen: 12