bujno preteklost

in blago dušo ima

tisočero spominov

in prigod pozna

je sama  otožna

vsi so odšli

še mimoidoči obračajo oči

kot da je ni

a mogočno stoji

in se zobu časa ne pusti  

vedno je bila

razkošna

zaupljiva

odprta

strpna

čuteča

skrivni spev besed je v njenih nedrih ujet,

v njenem osrčju so prigode zakrite,

še vedno odmeva korakčnica melodija korakov

nežna pesem vetra  šepet v njena jadra ujet                        

otroški jok in smeh

v njeni duši gori  bodo prišli

na vhodu kot melodija zazveni

k tebi smo prišli

smo sanje pustili

da bi tebe dobili. 

Felix