Smo le beseda.
Včasih oblak, ki se ob prvem vetru razblini.
Srebrna meglica pred popolnim sončnim vzhodom.
Civilizacija pred zatonom.
In potem nas ni.
Tako smo vsi.
Pozdravljen, zanimiva pesem, še posebej začetek, ki pa si (za moj okus) zasluži bolj premišljen (in manj splošen) konec. Kaj meniš?
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Abax Iman
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!