Ne najdem poti
Ne prepoznam se več
po šestih neprespanih nočeh
ležim v postelji in strmim v temo
vstajam
prižigam in ugašam televizijo
govorim nesmiselne besede
sam s seboj
hodim po premajhni sobi
jutra pa od nikoder
vsake toliko pošpejam v kletki
in najine ptice sladko spijo
saj ni prvič in tudi zadnjič ne
da je v meni nemir
v prsih pa tesnoba
teže manjšega avtomobila
vsaj tak občutek je
okoli poltretje zjutraj
mi pade v zmedene misli
da bi se oblekel
in poiskal mir
tam kjer ga vedno najdem
lahko bi šel objeti drevo
tako ali tako mi več ni mar
kaj si kdo misli o meni
resnično lahko bi šel objeti drevo
mu potožiti da se izgubljam
da upanje ponika v tišino.
kjer je cilj je tudi pot, in kar brez skrbi objemaj Jelke pa tud druga drevesa.
Igor, vsakemu zmanjka tu pa tam energije, pač pride malo kasneje.
Odkrito in lepo si napisal.
Lep pozdrav,hope
Lepo pozdravljen Srecok in hvala ti.
Bodi fajn.
Igor
Helou Levček in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Helou Hope in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 26. 05. 2016 ob 16:31
- Prebrano 674 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 309.84