Jutro
Kot jutranja rosa prepuščena soncu
hlapim v tvojem objemu.
V skrivnostni globini pogleda
berem znano zgodbo.
Všeč mi je način pobiranja kapljic,
ki jih z odločnostjo zlivaš
v moje vedro.
Dotiki visijo s stropa,
vogali grizljajo ustnice,
s tišino se poigrava melos Griegovega Jutra,
ki me pogoltne.
Lepa ljubezenska zgodbica.
In ko mi boš spet tuj,
si jo bom pripovedovala v isti sobi
v drugi temi,
kjer prežita dva pogleda,
ki sta si neznosno blizu,
ki sta si neznosno daleč.
Na mizo postavim vazo
polno pisanih preteklih dogodkov,
nežno odstranim vsiljivo trnje in
zaplešem v najino jutro.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 26. 05. 2016 ob 13:32
- Prebrano 641 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 328.01
- Število ocen: 15
