ko se

je prvič
postavil pokonci
je prestopil z eno nogo
in v izogib padcu
stekel

še danes

teče pred seboj in hiti
postavljati opomnike
pozabe nase

gradi katedrale

upanja v vero

ki še išče pravega boga

mesi ljubezen
na pogorišču brezupa
nad bližnjim
sestavlja koščke razuma

v slabo vest

pred obličjem narave

na kup zvleče
prtljago preteklosti
in prižge vžigalico spodbude
gori naj prekleta
prihodnost
usode

gol stoji le leže
pred maternico stvarstva
ko pomaka v čas
ki zaostaja
v odprtem
prostoru

Dare Gozdnikar