Ko je Bog ukazal angelu naj

mu prinese dve najvrednejši

stvari iz tega sveta mu je ta

prinesel svinčeno srce in mrtvo

ptico mislim da bi ti brez

oklevanja izbral isto Oscar Wilde

govori s tvojim jezikom ko išče

bisere v zavrženem ko pokopal

si hrčka in je umrl del tebe si

na vrata nalepil Odšel sem ne

iščite me v mojih pesmih niti

v zvezdah ki svetijo v svojo

odsotnost ne iščite tam kjer

mislite da sem tudi tam kjer

nisem me ni pomanjšal sem

se v Budo ki na moji dlani

krvavi od ljubezni do vsega

kar ostane v pesku dni in se

pretaka kot peščena ura na

drugo stran in spet nazaj.

Potem si se odločil vzel si

platno in barve in iz čutarice

ki si jo odnesel s sabo na

polje sem in tja posrkal strup

lastnega potu ki lije v potokih

iz ust tvojega sna ti nisi pesnik

ti si pesem ti si ona sama ti si

tisto kar ubeseduješ prav zato

ker te ni nikjer igraš se s smrtjo

kot z malim polhom učiš ga

salte in prevale za prevali bi

rekel Dane samo da si ti

svetlejši in bolj stvaren v svoji

večni mladosti pa tudi ali ravno

zato ker večkrat prevaran

biti Kristian je greh reče kristjan

in si kupi vstopnico za Veliki

beg pred samim sabo s

prevarano Matildo v glavni

vlogi biti Kristian vendar ni

krščansko ko s svojo bitjo

ponavljaš moje besede da

je bil Kristus v Biti pogan je

jasno da je tvoje prekletstvo

še večje od mojega zato si

v prednosti saj si ti spoznanje

ki ga jaz samo spoznavam

onstran predikatov ki si upajo

soditi čemur je že davno sojeno.

Tvoje skice življenja so se

znašle v mojem albumu da jih

pregledujem kot šolski zvezek

svojega otroka ki ga je popisal

Bog ne precenjujem ničesar

saj je vsako Bitje sveto toda

v svetlobi ki jo boj za preživetje

barva v črno je mogoče ugledati

odrešujoči Nič ki naju prebada

z Vesoljno ljubeznijo do Niča

Biti tudi Veliki Buda je bil samo

človek biti buden za sebe je

učil biti buden prebujen v svetu

ki se ljubi s senčno platjo spola

ki krvavi od krute iluzije da je

nezamenljiv samo ljudje nismo

zamenljivi in to dobro veš zato

si se me dotaknil tam kjer se

jaz s svojo egomanijo ne morem

ker še nisem tako daleč ker

nikakor niti nočem biti tako

daleč ker se tako kot ti nočem

odpovedati svoji bedi edini

vsebini formalno praznega Duha.

Evo že vstaja nov dan poln

težkih oblakov koliko bridkosti

nosijo v sebi v tem žalostnem

maju ki noče biti podoben sebi

in Vid Sagadin Žigon spet

prekršil je bonton tokrat s prav

posebnim prežitkom saj prav

dobro ve da ga rojevajo sanje

sinov Poezije da ga rojeva Poezija

sama nekje med temi oblaki

ki žalujejo za sabo in tako kot

mi počasi izginjajo v blaženi Nič.

vidzigon