Stekla sva proti koncu
nabrala tulipane
ker bo kmalu sneg prekril pomlad
rdeče sonce
prekriva polovico neba
ne vidiš več
kje se zbirajo oblaki
in roke se prepletajo z vsemi
od daleč se led preneha taliti
objemi postajajo nadležni
prepogosti
golote je preveč
razum so nam ukradle elite
zveri kričijo za pohlep
odprte rane krvavijo
po breznu navzdol
pogrešam stopinje
pogrešam objeme
pogrešam ljubezen
pogrešam tebe
katera žariš med množico premoga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!