gazela o ubožici
Glej rož'co deklica otožna nosi,
ji trnje zbada dušo, nogi bosi;
za mater bolno šla je v temno grapo
da zdravja zanjo od boga izprosi,
iz cveta modrega napoj iztisne.
Z neba pa trkajo ledeni kosi,
prezebla deva pade na kolena,
obraz, telo še zmoči v jutra rosi.
Podoba bleda pred očmi ji pleše,
košara polna upa se raztrosi,
solzé zalijejo ji lica vroča,
nebo za milost,odrešitev prosi.
Petja: Meni lepe misli ta poema trosi, naj si bode to v sonetu, gazeli, ali pa, kaj vem, morda v glosi ... :-)
Lp, Sašo
Ja Petja tole si lahko vzamem za zgled bravo
Poslano:
16. 05. 2016 ob 09:39
Spremenjeno:
16. 05. 2016 ob 09:40
Hvala Luži. Treniramo.
Gazela.
LP. L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
- 15. 05. 2016 ob 18:59
- Prebrano 911 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 100.43
- Število ocen: 4