Pakiram.

V črne vrečke

zlagam obleke

temne in svetle

temne za dan

svetle za noč

da bo dlje sijal plamen

ko me boš gledal

in skuhal boš kavo

najino prvo

po dolgem času

preštela bova vsa brezna

ki so naju v tem času

hotela povleči vase

naju narediti ujetnika

a sva zdržala

človek zdrži več kot konj

preskoči še tako visoko oviro

in je sposoben čakati

kadar verjame v cilj

rdeči fotelj gre z mano

na njem bom razmišljala

ko ti bom pisala o naju

o tistem, brez katerega

par ne more bivati skupaj

in znova bova poskusila

priti preko brvi čez dolgo reko

polno lačnih krokodilov

ki nikakor ne zmorejo joka

le napadajo in grizejo

ude, srce, misli,

da pojedo te celega

kakor zajtrk

za lačnega človeka.

Će zmoreva,

če zmagava

bova večna

v času brez meja

z likalnikom

ki vse gube poravna.

IŽ-lev