Dežuje
in rahlo premočen
zapiram vrata skromne sobice
v kateri več ne lomasti tišina
odšla je
pred časom
sklonjene glave
s prvim glasom mojih ptic
in ne živi več tu
snamem nahrbtnik
napolnjen do zadnjega kotička
izpraznim in postojim
z iskrico v očeh
pogledujem
srečen in kmalu sit
na dve polni polici
včeraj lačnega hladilnika
in nič zato
če kapljice močijo okensko polico
ker v tem domeku je sonce.
Sonce Igor, to je pomembno veš. Lepo.
Lep pozdrav, hope
Helou Hope in res je, hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!