Budilka
Kolikokrat iz nadirja
telesne lupine
strmim v prazno dlan,
v zenit spominov,
namesto da bi si
navila budilko,
ki bi s kovinskim
taktom zabrenkala:
Držati v dlani
medvedka,
pravljično hišo,
slončka, kitaro,
najljubšo knjigo
potežkati v dlani,
strmeti v pest
in jo stiskati,
dokler ne popusti
in se otroštvo ne
sesede v odraslost
in sanje v resničnost.
Andrejka
Napisal/a: Andrejka
Pesmi
- 13. 05. 2016 ob 18:56
- Prebrano 660 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 255
- Število ocen: 8