Kolovratim po ohlapno napeti vrvi
med Fortuninim krmilom in rogom
izobilja iz katerega doni bitje srca.
Sem avtohtoni prebivalec Osončja
s staroselskimi pravicami na Zemlji,
ki so mi že zdavnaj padle v globino
njenega mednožja, iz katerega se
pne strupena miazma vsegliharstva,
ki povzroča skoliozo pokončnosti.
Prodajanje sužnjev na kg žive teže
gladko poteka, a z izgubo, kot čakanje
poštenega politika in božjih nagrad.
Bolje je čakati, da bela mrtva kopriva
rodi obilje jagod, klobas, sliv in pršuta.
Zato si na tej vrvi ustvarjam gugalnico.
Mogoče pa se ti z guganjem le posreči, da ti v naročje prileti Fortuna, ha, ha...
Lp A
vse je mogoče, Andrejka, hvala - mimogrede, ravnokar brkljam po robovih disonanc; fajn, fajn
Lp
urednica
Poslano:
17. 05. 2016 ob 16:13
Spremenjeno:
18. 05. 2016 ob 10:21
TO je pa super ...
Na kratko rečeno, naredimo si malo nebes iz tistega, kar imamo ...
Sicer je res, da se ob vsegliharsto spotaknemo vselej, ko nas vest opozori na sočloveka, ampak vseeno!
Sreča se najde, če vanjo verjameš, gugalnica pa je lahko tudi na vrvi za obešanje
Ja, hvala, Lidija
Srečno ;-)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!