ANI AHMATOVI
Iščem roke v tvojih kodrih
sam brez upanja na konec.
Hočem biti zemlja,
po kateri stopaš lahkotno
kot s čevlji iz peska med
prašnimi oblaki.
Tvoje srce pleza po steni
porezanih kril, ki jih
polagaš v škatlice noči.
Zora, ki je razbila moj obraz,
bo vstala za nedotaknjeno
bolečino, ki sanja moj mrak.
Do takrat pa, Ana, pozdravi
mi večnost in jo prihrani
nekaj tudi zame!
sam brez upanja na konec.
Hočem biti zemlja,
po kateri stopaš lahkotno
kot s čevlji iz peska med
prašnimi oblaki.
Tvoje srce pleza po steni
porezanih kril, ki jih
polagaš v škatlice noči.
Zora, ki je razbila moj obraz,
bo vstala za nedotaknjeno
bolečino, ki sanja moj mrak.
Do takrat pa, Ana, pozdravi
mi večnost in jo prihrani
nekaj tudi zame!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: vidzigon
- 08. 05. 2016 ob 05:20
- Prebrano 754 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 110.6
