Mati domovina
Utrujen bojim se spati,
za mano pa joče mati
poteptana in pobita
vedno lačna, redko sita.
So si jo tujci s silo vzeli,
še preden smo z njo živeli,
od nje otroke so ločili,
brez zaščite jo pustili.
Solz nabrala se je reka,
ki je tujcu kaplja mleka,
ko smo končno jih pregnali
mati pravo smo spoznali.
Slovenija se mati imenuje,
ki nas - otroke, ljubkuje,
zdaj zopet tu je čas,
ko ta mati kliče nas.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anže Fijavž
- 06. 05. 2016 ob 15:50
- Prebrano 536 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 95.1
- Število ocen: 3
