danes nočem zbujanja
v vozle dajanja in jemanja
krpanja dneva
kjer ni gladkih niti
ki bi pripele srečo
kakor gumbe
da se vanjo zapneš
in je še na večer toplo
pod gubami svita
spletam oltar
iz najinih rok
na njem ni žrtev
ni vrš
kamor se zajema življenje
da se zaduši
zunaj najinega jutra vznikajo
mreže za greh
in se kupujejo odpustki
za všitke vesti
zvita v popku dneva
sem svetnica
brezgrešna misel
gola molivka
častilka odrešenika
ki mu kradem
blažene dlani
Čisto zadnji verz bi zlahka pogrešala...
Krasna pesem Irena.
lp
Li - hvala in ja, vse bolj se mi zdi, da imaš prav, kar se konca tiče, a potem se ne ve, da sem tudi sama grešna že v popku dneva ;) se pa seveda sumi :) me ima, da zbrišem......
Almaya, hvala :)
lp
I
Samo zadnjo vrstoico sem mislila.. ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!