V Šentanelu hude zime včasih so bile.
Snega dva metra in še več. Tako kmetije vse
bile na nek način so od sveta odrezane.

V jeseni kmet pripravil si je vse za dolgo zimo:
soli, sladkorja, pa meso in sadje, povrtnino,
da do pomladi je prehranil sebe in družino.

Če v takem času kakšna smrt v družini se zgodi,
še pokopati rajnega ni kos pred, da skopni;
zato so tudi krste na podstrešjih hránili.

Pri Pokržniku v taki zimi dedek je prenehal.
Pomólili so zanj in krsto spravili za streho.
Spomladi so na britofu mu izkopali leho.

Pomladna dela se pričnó. Že orjejo ljudje.
Prigrizek babica pripravlja in domisli se,
da na podstrešju v krsti nekaj suhih hrušk je še.

Pa pošlje vnukinjo: »Prinesi hrušk, da skuham jih!«
Dekle odide, kmalu pa s podstrešja sporoči:
»Babíca, hrušk ni kje, samo naš dedek tu leži!«


* Hrušk ni bilo
leha - greda
babíca - starejši Korošci naglašajo babica na i, ne na a (od tod tudi okrnjenka "bica", ki je še vedno v rabi)

Aleksandra Kocmut - Kerstin