vnebovzetje se krči

v davčno oazo sanj

razdrobilo se je vesolje

in navada postaja ukaz

smernice novodobnega

praženja časa so ugodne

zapisano na majhnem listku

postaja večje kot papir

na hrbtni strani obraza

stoji zrcalo v prvi svetlobi

posrkalo je razpoko mozaika

v vmesno zlivanje

zamrznjen prostor skuša

utripati s prosto voljo

ko se oddaljuješ vidiš

vse ostrejšo sliko

v njej raste tisočletna duša

kot pomirjen tlesk usode

Dare Gozdnikar