Takrat nisem vedela, iz česa je nastal.
Vem samo, da sem ob njem rasla.
Bila sem premražena,
ko se mi je prvič ponudil.
Najraje bi se skrila v njegovo zavetje.
Nasmehi so ga krepili,
pesem ga je objemala
in se širila v sklenjen krog.
Kretnje močnih rok so ga razvnemale.
Ob njih sem bila nemočna,
a ob njem sem tipala ponos,
da jim pripadam.
Visoke so njegove dlani.
Mnogim je drag.
Kako topla in bodrilna je beseda
KRES.
O, kako te ta zapelje v noč luči, pokljaj trhline, med iskrice žara kresa, ki mu v temo plamen gine ... :-)
Lp, Sašo
Želim si, da njegov plamen ne bi nikoli izginil. Hvala za dotik, Sašo.
Pa lep praznični večer
Andrejka
Malo pozno sem se prebila do priložnostne pesmi ob prazniku☺
Dobra. Izraža skupna občutenja ob veličini kresa, zato jo zlahka posvojimo ...
Lp, L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!