ob prodnikih
ni več odtisov
najinih bosih nog
odtekli so s sipin
kjer je v mivki zarisano srce
in neke druge črke v njem
le tisti plus je še enak
kot križ
preko otroštva
zalit s tokovi
med njimi
prispodoba za trd kamen
utripne
ko vonj mulja ulovi hitenje
in je na krožniku postrv
z mrtvimi očmi
ko skrijem
da me
še zmeraj zaboli
tisto poletje
izhlapelo med koraki
včasih
kadar dežuje
se vrne
sedim s teboj pod jelševjem
z otroškimi dlanmi
zajemam valovanje kaplje v mlaki
zaplavam v krogu
iščem začetek
dokler se ne zjasni
oblečem odrsko zaveso
za njo te iščem
v reki
ljudi
ko skrijem
da me
še zmeraj zaboli
tisto poletje
izhlapelo med koraki
lp
Hvala Li in Petja :)
In hvala uredništvu za črtice - podčrtice :)
Lp
Pi
Čestitke v prilogo lepi pesmi in seveda, kajpada, za Podčrtanko! :-)
Lp, Sašo
Hvala; Sašo :)
Lep dan želim
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!