nosila sem jih na podstrešja
in jih pokrivala pred spanjem
dokler jih niso prebodle dlake
starikavega janeza

ko sem umrla prvič
sem radovedno stopala
v telesa okoli sebe
v drevesa pobočja reke
in iskala ljudi

ko sem umrla drugič
sem besno brcala nosilce lutk
zakrnele roke
zarasle srčike žensk
ohlapne moške ključe

ko sem umrla tretjič
sem brezjajčnežem podtaknila
nojeva jajca
da so bingljala
z zardelih obrazov

ne umiram več
za vedno živa breztelesno 
čepim na stolčku za molzenje
mečkam spodnjo ustnico
in s skisanim mlekom oblivam zemljo