Zapuščena zibelka
Tvoje all starke
so mi že zdavnaj prevelike
in tvoje duše
- naj se še tako trudim-
ne morem več spraviti
v milni mehurček.
Še vedno se bojim
tvojih modric,
ker zakrvavijo moja rebra.
Pozabljam,
da modrica,
ki je najprej modra,
nazadnje postane sončna
in njena preja
tke ravno pravšnjo stezo
za tvoje korake.
Poslano:
25. 04. 2016 ob 06:58
Spremenjeno:
25. 04. 2016 ob 06:58
Pozdravljena!
Zelo dobra pesem, le zadnja poved se mi zdi malce predolga. Primer preoblikovanja:
Še vedno se bojim
tvojih modric.
Moja rebra zakrvavijo,
saj pozabljam,
da modrica
nazadnje postane sončna (morda sonce?)
in njena preja
tke ravno pravšnjo
stezo
za tvoje korake.
Lp,
Vesna.
Oj Vesna!
Tudi sama sem razmišljala v to smer :)
Lp Evelina
Strah in predaja, odraščanje in iskanje lastnih stopinj ... trenutki strašljivosti, ki jih prekriva nekakšna racionalnost, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
- 24. 04. 2016 ob 16:47
- Prebrano 702 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 451.7
- Število ocen: 10