Marsikaj vedeli stari so knapi.
Celo mišje znake so znali prebrati,
saj v jami se miš kaj lahko preživi –
uživa ostanke od hrane ljudi.

Nekoč je med malico eden od knapov –
bil je bolj gluh in v pogovor ni skakal –
naenkrat del: »Pobi, bežímo iz jame,
da kaj neprijetnega nas ne zajame!«

So se tovariši posmehovali:
»Kaj boš ti, glušec …« – in v jami ostali.
On pa je vstal in prišel živ iz rova,
medtem ko ostale zalila je voda.

So vprašali ga, le kako je to vedel.
»Iz rova sem miši bežati zagledal.
Žival to začuti, zasliši pred nami.«
Zato je odtlej miš zaščitena v jami.

Aleksandra Kocmut - Kerstin