Danes poišči črnino
ogrni odsev v zrcalu
odhaja, ki nas je ljubila
- tja, kjer srce bo zaspalo.
Temina očal bo zakrila,
kar solza prikriti ne zmore
in pesem zvonov bo odbila
v tonih poslednje spokore.
V srcih spomini kot ogenj,
v mislih objem - za slovo
razpokane brazde na licih
na dan, ko odhaja v nebo.
A duše v noč ne ovijaj
in ljubi življenje na poti,
turobnost okrasi z nasmehom
- naj sreče ti tvoje ne (z)moti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: kaiiabonca
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!