Vsak odhod
je nov začetek
v solze stkano slovo
ogrinjalo preteklosti.
Čez neka vrata odideš
skozi druga vstopiš.
Z dodanimi hrepenenji
uresničenimi željami.
Bogat v duhu
z notami ljubezni
ali z roso na obrazu.
Veliko je vrat,
škripajoča,
zehajoča,
vedno odprta
ali stokrat zaklenjena
Minevajoče telo
dušo ponese
do zadnjih vrat.
Vrata v večnost
so vedno odprta.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!