Pozravljena, Hope, pesem se me je dotaknila, morda bi jo še malo sčistila, npr.:

Pišem v gneči.

V gneči redko kdo

koga opazi.

Plavam mimo valov.

mirnih, tihih.

Mesec se je znižal,

kakor da bi hotel

zemljo od blizu videti,

zvezde so zasvetile

močneje kakor  včeraj,

ko sem sinoči preganjala

sive sanje,

dolge bodičaste veje,

ki so me bodle v kožo, (zamenjala bi, npr.  mi prebadale kožo)

da sem prebudila

tihe misli,

jim sprostila dih

in jih prizemljila.

Nocoj sem spet na poti,

nocoj z rokami veslam

znova proti izhodu,

trepljam morje

in pomirjam nebo.

Usta so zaprta

in sol komaj še čutim.

Med pomešane svetove

ne grem.

Ne grem na odprto morje,

niti proti oceanu.

Tam so pomešane misli

in bojim se,

da mojih od vse zmede različnih (npr. svojih misli med mnogimi)

ne bi niti našla.

Ostajam pri njih,

v temi potujem

in ko se prebudim,

se vračam na kopno,

med stare sive skale,

po katerih plezam,

da se vrnem domov.

Pikalo bo,

a šla bom.

Kaj meniš? Lp, Ana

Spoštovana Ana,

res ti hvala, seveda mi je všeč, da si uredila pesem.

Jo grem kr takoj popravit. Hvala ti.

Lp,Irena,hope

V tej pesmi je pisanje življenje, premišljevanje o lastni poziciji v svetu, o svetu, ki teče mimo, o poti, ki je pogosto ozka in bodeča, še posebej, če izberemo svojo ... čestitke,

Ana

Spoštovana Ana,

Hvala za popravek in hvala za podčrtanko.

Lep pozdrav,hope

Bravo Hope in iskrene čestitke!

Igor

Igor, Hvala Ti.

Lp,hope