zeleno kot slutnja nemih besed
zeleno stiskam megleno da ne bi
zeleno zajahala pesmi ko
zeleno krstim oblake in žide v
zeleno nebo na koncu oprsja
ki vdano gnoji pripovedke

zeleno kot satovje slavčkov
zeleno se odpiram sireni ko
zeleno poganja neveste v
zeleno zmešnjavo lisic v
zeleno naročje povodnih mož
ki sadno ovijajo koklje

zeleno kot nasprotje 
zeleno pražim limone v
zeleno nadstropje glasov ker
zeleno drhti v ponvi v molu v 
zeleno simfonijo kozolcev ki
zakrknejo sredi golih škrbin

zeleno kot mlečnozobo petje
zeleno skrivam kazalce z nohti v
zeleno kot moški zadnji na poti v
zeleno brado nespretnih frizerjev v
zeleno tesnobo lačnih odej ki
rastejo v pore nosečih fantomov

zeleno kot tiho kovanje 
zeleno dvigujem gladino slapov na
zeleno nemoč ponočnjakov na
zeleno mleko rojenih samic na
zeleno kri ki podira slone
na zemlji plešočih princes

zeleno kot smeh zelenih korenov
zeleno žalujem v trnu skrivnosti v
zeleno prelivam tatove temnic v
zeleno kadim skozi mokre pasti v
zeleno pokopljem njegove pesti
ki gluho strmijo domov

zeleno kot duh tisočletja
zeleno dvigujem preroke solin v
zeleno solim večerna zavetja v
zeleno ubijam mračne ograje v
zeleno topim mlačne orgije vil
ki stopajo v čevlje vojakov

zeleno kot sled piskrovezov
zeleno smrči v jati galebov v
zeleno koraka množica lun v
zeleno se riše zvestoba zabojev v
zeleno zapira klovn policaja
ki barva zidake prehlajenih hiš

zeleno kot smrt samotarjev
zeleno smrdi kup strahopetcev v
zeleno se sklanja moreča oblast v
zeleno ždi novo postojnsko obzorje v
zeleno se brusi nagon potepuhov
ki strumno morijo zeleno pojoč