
Zgodi se, da se v delu dneva,
ko je prehod med prejšnjim in potem,
v trenutku, ki si ga vzameta misel in telo,
da se lahko udejanita, rodi pesem.
Še vsa nebogljena plava
v vmesnem stanju sveta.
To je čas, ko se misel mota
med resničnostjo in sanjami,
ko pesem spregovori skozi rebuse
zamotanih idej in želja
po spravljivosti s svetom,
se zatika ob večnem vprašanju,
kaj bo prinesel nov dan,
vznemiri ganglije in izgine
za prilagodljivostjo.
Toni izgubijo intonacijo,
barve se razvodenijo
in snov presahne.
Kajti pesem se,
če ji ne dovoliš vzhajati,
izgublja v neprodornosti misli,
namesto da bi iskala oprijem,
pa četudi samo razpoko na steni.
Pesem potrebuje dan z nadevom.
Ja, natančno to! Se morda ne strinjaš?
Lp A
Andrejka, prava pesem, pravi naslov. Všeč mi je.
Lp,hope
Res je, Andrejka, zelo znano zvenijo tvoje ugotovitve. Ni kaj, lepo, seveda ... :-)
Lp, Sašo
Hvala za vajin odziv, hope in Sašo. Nadenita si kar največ dobre volje, pa srečno v nov dan!
Lp
A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!