ČRNA CEV

 

zadnjič sem srečal dekle, ki je vleklo za sabo veliko črno
cev, na koncu katere se je opotekalo sivo srce. stoj! sem
ji rekel, nocoj bodo z nebes padli leseni balkoni, podobni
tistemu, na katerem je stala julija, ko ji je romeo prvikrat

 

izbrisal spomin. ali veš, da bodo ponoči zaplesale ranjene
zvezde, da si bodo skoraj vse rože tetovirale na čela nova
imena? a ne veš, da bo čez nekaj let tvoja kri še bolj črna
kot cev, ki jo vlačiš za sabo? v tvojih kolenih bodo svilene

 

mravlje prosile za zadnji strel! dekle se je le bežno ozrlo v
nebo, prikimalo nekam v prazno in nadaljevalo svoj pohod.
postalo mi je žal, da je nisem spoznal že pred leti, ko sem
bil še pri močeh, da bi ji iz duše izpulil to sluzasto črno cev.

Dani Bedrač

Komentiranje je zaprto!

Dani Bedrač
Napisal/a: Dani Bedrač

Pesmi

  • 14. 04. 2016 ob 06:33
  • Prebrano 574 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 196.83
  • Število ocen: 9

Zastavica