Opravljivke
žvečijo obrekovanja
oči jim švigajo
kot optični čitalci črtnih kod
povsod
v torbicah imajo ključe
zvezdnih vrat
prehajajo iz sveta v svet
ugašajo tuje nasmehe
z resnicami
ki jim pohabljajo gene
in jih gojijo v svoji mali temi
kot hitro rastoče šampinjone
najdeš jih
s hostijami na mehkem nebu
na tržnici med dozorelim
skozi veke
so enake
le dolžino kril spreminjajo
pa še to
spodobno
da se ne dajejo v zobe
skozi njih vedo
vse
Draga pi, odliiična pesem, všeč so mi tvoje inovativne metafore in ironija, ki jo tako lepo vpletaš med besede.
Zdi se mi le, da si morda izpustila besedo pri zadnji kitici tretje vrstce - pri tržnici, morda pa si namenoma naredila izpust, ne vem. :)
Lepe pozdravčke, Sara.
Jaz bi pa še spremenila vekovja, kaj meniš?
Lp, Ana
Hvala Sara shiney.
Ja, vse piše namerno :)
Lp in vse lepo
Pi
Pozdravljena, Ana. Skozi veke - morda?
Lp, I
Ja (pa še dvopomensko je ;)
ja, to :)
Hvala
Lp
I.
Kaj bi svet brez opravljivk ;) pesem, ki o nečednih poslih pripoveduje na uglajen način, čestitke,
Ana
Prav lepa hvala.
Prave opravljivke opravljajo svoje delo uglajeno :) vse ostalo je le prazen čvek :)
Lp in lepe sanje.
Irena
"Samo sem". Si mislim, da je to še najbolje.
P.s.: ob besedni zvezi /optični čitalci črtnih kod/ sem se na ves glas zasmejala. Dobra pesem.
Hvala, Tamara.
Smo - v kakšnem koščku gena - vsi, vsaj za okus :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 13. 04. 2016 ob 15:19
- Prebrano 870 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 618.5
- Število ocen: 22